Zakaj je delavski boj v Luki Koper državni sovražnik, mogoče celo številka ena?
Ideja o močni soupravljalski vlogi zaposlenih, katere moč ustvarja dobro organiziran sindikat je za politomafijo zelo neprijetna. Sedimo jim v organih vodenja in nadzora, kjer se spletajo temačne ideje o uničenju podjetij in podreditvi zaposlenih v brezpravne sužnje. Odkar smo leta 2008 prišli v Nadzorni svet Luke Koper smo najprej ustavili ropanje s strani Časarjeve uprave, potem smo isto vrgli ven, od takrat pa jih uspešno preprečujemo, da bi Luko dali na boben, zaposlene pa poprekerili. Septembra lani smo prevzeli aktivno vlogo, ko smo iz opozicije prešli v aktivno sodelujoče zaposlene z GG Mišičem.
Takoj, ko se je to zgodilo je Mišič iz prvega državnega sekretarja označen za srednjeveško čarovnico, mi pa za heretike. Hitro smo postali nezakoniti, sodišče nas je spoznalo za krive zaradi počasnega premika par vagonov v času stavke. Statut družbe je po stabilni večnosti bil posiljen dvakrat v šestih mesecih, obakrat nezakonito, politomafija je menjavala svoje lutke v Nadzornem svetu na dva meseca.
Končno so se rešili čarovnice, nas nategujejo po svojih sodiščih, na čelo Luke pa so postavili domačega izdajalca brez duše, karakterja in kompasa. Vseeno smo z Mišičem na čelu Luke uspeli izvesti nekaj sprememb, katere že kažejo dobre rezultate. Mišič je prvi direktor po 20 letih, ki je ob rasti prometa in prihodkov uspel zajeziti pretirano rast stroškov (beri zajezil prisesnike, ki so leta žrli ves uspeh dela). Za politomafijo zelo nevaren dokaz uspešnosti delavskega soupravljanja. Sedaj smo delavci spet v opoziciji, napadeni in ogroženi. Zna biti dobra novica, ugotovili smo, da smo spet voljni za boj.
ZBUDI SE ČLOVEK, SVOBODO JE TREBA IZBORITI! “
