V izjavi za javnost, ki so jo dne 28.1.2018 podali nekateri člani nadzornega sveta Luke Koper d.d., med drugim »naprošajo vse deležnike, da za lastne dnevne interese prenehajo zlorabljati človeško tragedijo, ki je tako močno in trajno zaznamovala življenje dveh družin, temveč pustijo državnim organom, da humano, diskretno in zakonito zaključijo tudi še zadnji odprt uradni postopek«. V nadaljevanju izjave pa v zvezi z »javno zaznanimi napetosti povezanih z zaključkom postopka ugotavljanja individualne delovnopravne odgovornosti v nesreči s smrtnim poudarjajo, da nadzorni svet, v odnosu do posameznega zaposlenca družbe nima neposrednih pristojnosti, saj gre za področje, ki je v izključni pristojnosti uprave, ter da je v dosedanjem delu  nadzorni svet obravnaval to problematiko zgolj zaradi skrbi, da so delovni procesi na področju varnosti pri delu pomanjkljivi in bi se lahko tragična nesreča ponovila.«

Na koncu pa izražajo stališče, da so se  »primorani javno odzvati na kontinuirane in stopnjevane nezakonite pritiske sveta delavcev in sindikata žerjavistov na nadzorni svet kot organ in na njegovega vsakokratnega predsednika.«

 

SŽPD izjavo nekaterih članov NS odločno zavrača, ne zgolj zaradi drugačne ocene ravnanja nekaterih članov NS, predvsem g. Ilića, temveč zato, ker izjava neresnično povzema ravnanje NS in sedanje uprave v zvezi z nesrečo z dne 29.7.2017.

 

Nesrečo so obravnavale najprej pristojne notranje službe, nato pa več inšpekcijskih in drugih državnih organov. Za namen te izjave v povezavi z izjavo nekaterih članov NS (in odgovornosti M. Jovičiča) izpostavljamo ugotovitev inšpektorja Inšpektorata RS za delo v odločbi z dne 28.9.2017. Navedeni organ je Luki Koper naložil več ukrepov, med drugim tudi, da »zagotovi, da upravljavec dvigala-žerjavist v primeru, ko ne vidi v področje vpenjanja, grabljenja ali odlaganja tovora, delo izrecno izvaja s pomočjo signalista.« Zoper odločbo se je Luka pritožila, vendar pa je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z odločbo z dne 21.12.2017, ki je bila objavljena na spletni strani Ljubljanske borze še pred ponovno uvedbo postopka izredne odpovedi zoper M. Jovičiča, pritožbo zavrnilo ter v celoti potrdilo ugotovitve inšpektorja Inšpektorata RS za delo. V zvezi z zgoraj citiranim ukrepom dokončna odločba povzema ugotovitve v odločbi z dne 28.9.2017 ter med drugim navaja: »V postopku je bilo ugotovljeno, da se pravila varnega dela pri dviganju, prenašanju in spuščanju bremena z dvigali, ko upravljavec z mesta upravljanja dvigala ne vidi stanje, niso upoštevala, saj pri tem delu ni bil prisoten signalist in ni izvajal nalog signaliziranja. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe in pridobljenih izjav delavcev se delo in delovni postopki v praksi izvajajo na opisan način, torej v nasprotju s predpisi in internimi akti«!

 

Če bi bila trditev nekaterih članov NS v podani izjavi,  da je v dosedanjem delu  nadzorni svet obravnaval to problematiko zgolj zaradi skrbi, da so delovni procesi na področju varnosti pri delu pomanjkljivi in bi se lahko tragična nesreča ponovila, resnična, potem je vsakomur logično, da bi od uprave oziroma pristojnih služb zahteval, da se delo in delovni postopki uskladijo s predpisi in internimi akti. Vsi žerjavisti so namreč že leta delo opravljali na enak način, torej bi se enaka nesreča lahko zgodila vsakomur.

 

Kljub temu pa je NS v decembru ob obravnavanju »kršitev« prejšnje uprave sprejel sklep, da »NS zadolži sekretarja, da pridobi pravno mnenje odvetnika specialista delovnega prava glede pravilnosti ter zakonitosti izpeljave postopka izredne odpovedi, odgovornosti uprave za neprenehanje delovnega razmerja s povzročiteljem nesreče in veljavnosti nove pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu skladiščnika.«

Iz gornjih nespornih dejstev, ki jih potrjujejo uradne listine, izhaja, da skrb nekaterih članov NS, predvsem g. Ilića, ni bila usmerjena v »skrb, da so delovni procesi na področju varnosti pri delu pomanjkljivi in bi se lahko tragična nesreča ponovila«, kot se neresnično prikazuje v izjavi za javnost, temveč (poleg iskanja argumentov za razrešitev prejšnje uprave) v skrb, da bi se hkrati znebili še vodilnega sindikalista in predstavnka delavcev v NS. Ta očitek je še posebej utemeljen glede na to, da se v sklepu zatrjuje, da bi moralo prenehati delovno razmerje (ZDR tega instituta že dolgo let ne pozna več, temveč: bi morali odpovedati pogodbo o zaposlitvi) povzročitelju nesreče, ki ima po novem sklenjeno pogodbo za skladiščnika, torej Mladenu Jovičiču. Slednjega so na način, ki ne dosega niti minimalnih pravnih standardov,  brez zagovora in v nasprotju z ugotovitvami vseh pristojnih organov obsodili kot povzročitelja nesreče. Da je sklep usmerjen izrecno proti M. Jovičiču, oziroma proti njegovi nadaljnji zaposlitvi v Luki Koper, pa nakazuje zadnji del sklepa, ki z nesrečo ni v nikakršni zvezi, in sicer naj se pridobi mnenje o veljavnosti nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto skladiščnika.  Zato je izjava g. Ilića in nekaterih drugih članov NS, da »naprošajo vse deležnike, da za lastne dnevne interese prenehajo zlorabljati človeško tragedijo, ki je tako močno in trajno zaznamovala življenje dveh družin, temveč pustijo državnim organom, da humano, diskretno in zakonito zaključijo tudi še zadnji odprt uradni postopek«, sprevržena in prirejena za neresnično pozitivno prikazovanje lastne, že načete podobe v javnosti.

 

Opisana dejstva sama po sebi dokazujejo, kje je izvor nezakonitih postopkov sedanje uprave. V petek je uprava javnosti sporočila, da se postopek izredne odpovedi zoper M. Jovičiča ustavlja »zaradi zastaranja«, da pa vlaga tožbo zaradi ničnosti pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto skladiščnika. Uprava je s tem, ko je končno priznala naše stališče oziroma stališče pooblaščenca M. Jovičiča, da je vodenje postopka zastaralo, priznala, da je vodila nezakonit postopek, torej da ni res, da je hotela s postopkom uveljaviti namišljeno enakopravnost delavcev, temveč, da je na silo in na nezakonit način hotela odstraniti osrednjega sindikalista ter s tem prestrašiti vse delavce. In sedaj, ko je posredno priznala tak namen, želi taisti cilj eliminacije sindikalista in delavskega soupravljanja v Luki Koper doseči na drug, prav tako nezakonit način. Kot je bilo že prej vsakemu jasno, da je postopek nezakonit, je tako tudi sedaj vsem jasno, da so na novo začeti postopki ponovno nezakoniti.

 

Če bi šlo zgolj za Mladena Jovičiča, bi ravnanje uprave ocenjevali kot šikaniranje (če bi začeti postopek odpovedi nadaljevala, bi se pojavil tudi sum kaznivega dejanja), ker pa so cilji uperjeni zoper vse delavce v Luki, so take nezakonite poteze alarmantne, sploh zato, ker se je v preteklem tednu izkazalo, da je uprava s tem naredila Luki Koper nepopravljivo moralno in poslovno škodo, kar odmeva tudi v tujini. Kljub vsem naštetim dejstvom, nekateri člani NS v izjavi za javnost poudarjajo, da uprava uživa njihovo enotno zaupanje za nadaljnje vodenje »odkritega in poštenega socialnega dialoga«. Do prekinitve socialnega dialoga ni prišlo z našim odstopom od socialnega dogovora, temveč z enostranskimi nezakonitami potezami uprave, ki se še nadaljujejo. Nedvomno je uprava s tem, ko je priznala, da je nezakonito vodila postopek, ki je bil že zdavnaj zastaran,  hote ali nehote prevzela vso odgovornost za morebitne nastale motnje v delovnem procesu v prejšnjem tednu in možnost nastanka poslovne škode. In namesto, da bi jo dogodki prejšnjega tedna izučili in bi začela skrbeti za poslovanje ter umiritev zadev, z novimi nezakonitimi postopki nadaljuje gonjo proti delavcem, kot da ji predstavlja to osnovno nalogo pri upravljanju Luke Koper. Nekateri člani NS pa jo pri teh nezakonitih ravnanjih javno podpirajo.

Temu nerazumnemu početju moramo narediti konec, zato od NS pričakujemo, da bo od uprave zahteval, naj prekine nezakonite postopke in preneha povzročati nadaljnjo nepopravljivo škodo. Če NS oz. SDH ne bosta nemudoma ukrepala, bosta zgolj potrdila, da sta soodgovorna za nastalo situacijo.

V vsakem primeru pa bomo tako od uprave kot tudi od NS zahtevali odgovornost za do sedaj nastalo škodo, vključno z visokimi nepotrebnimi odvetniškimi stroški, ki jih moramo nositi delavci. Pravično in pošteno bi bilo, da jih nosi tisti, ki je te stroške povzročil.

Delavci smo vsakodnevno izpostavljeni nevarnim situacijam, pri katerih lahko pride do hujših nesreč, tudi s tragičnim izidom. Temu se pri določenih delih v popolnosti ne da izogniti. Ob zavedanju, da bomo v takem primeru ostali brez vsake zaščite, oziroma da bomo že vnaprej obsojeni tako kot M. Jovičič, čeprav bomo izvajali delo po vsakodnevnih postopkih, se seveda pri delu ne moremo izogniti strahu, da bomo ostali brez služb in vnaprej obsojeni s strani samooklicanega »sodišča nadzornega sveta družbe«.