Po Cerarjevem odstopu, torej v obdobju nepolnih pooblastil vlade, in tudi po parlamentarnih volitvah, ko se še ne ve kdo bo sploh sestavil vlado in kako bo le-ta izgledala, se Cerarjeva SMC ukvarja le s prometom in infrastrukturo. Natančneje, z Luko Koper in 2. tirom med Koprom in Divačo, pri čemer trmasto vztraja v nadaljevanju svoje zgrešene politike. Še vedno trdi, da je nujno vzeti ponujenih 200 mio eur madžarskega denarja kot vložek v izgradnjo 2. tira, češ, da nam sosedje ne bi pobegnili. V resnici je strah odveč, Madžari nujno potrebujejo dostop do Kopra, tako kot ga potrebujejo tudi vse ostale srednjeevropske države. Naštejmo le nekaj prednosti našega edinega pristanišča, ki utemeljujejo našo trditev:

• Luka Koper ima izredno ugoden geostrateški položaj, tj. na presečišču dveh prometnih koridorjev, hkrati pa tovor preko našega pristanišča doseže končni cilj v osrednjih evropskih državah tudi do 6 dni prej kot pa preko Hamburga, Antwerpna, Rotterdama itd.;
• primerjalno z večino svetovnih pristanišč Luka ni podlegla uvedbi pristaniške uprave in oddajanju posameznih terminalov v koncesijo, kar pomeni glavno konkurenčno prednost pred ostalimi pristanišči, ki nam po novem zavidajo tak poslovni model; Luka namreč ni posebej odvisna od nobenega ladjarja, terminalista ali zalednih držav, posledično pa je zelo prilagodljiva in lahko izkorišča tekmovanje med strankami za pretovor pri nas.

Vztrajanje pri madžarskem denarju je napaka, pomeni nerazumevanje infrastrukturne in logistične politike, ali pa gre za zadovoljevanje drugih interesov. 200 mio evrov madžarskega ali kateregakoli tujega denarja Sloveniji ne pomeni veliko v milijardni finančni konstrukciji investicije 2. tira, tudi iz vidika dajatev, ki jih bodo družbi 2TDK 45 let plačevale nekatere slovenske družbe, tudi Luka Koper – samo slednja naj bi vplačala za preko 400 mio eur. Istočasno ta podjetja ne bodo pridobila nobene lastninske pravice nad infrastrukturo, Madžarska pa bi na podlagi svojega vložka dobila 49 odstotni delež v podjetju 2TDK kot koncesionarju infrastrukture. Po drugi strani najem omenjenih evrov pomeni izgubo državne suverenosti nad prometno infrastrukturo, podelitev zemljišč v ali ob pristaniškem območju pa škodljivo omejevanje razvojnih potencialov Luke Koper in poceni dovoljenje za vstop tujcev v srce našega edinega blagovnega pristanišča, ki so ga gradile generacije luških delavcev.

Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti Luka Koper