Sporočilo Društvu Združenje nadzornikov Slovenije: KREMPLJE STRAN OD DELAVSKEGA SOUPRAVLJANJA!

Društvo nadzornikov Slovenije (ZNS, v nadaljevanju Društvo) je 13. 9. 2018 v Ljubljani organiziralo predstavitev “Osnutka priporočil dobre prakse sodelovanja delavcev pri upravljanju družb”.

Takoj je potrebno poudariti, da je gradivo, ki je pozneje bilo v kvazi javni obravnavi, nastalo tudi na podlagi spletne ankete iz leta 2017, ki jo je za Društvo režirala izr. prof. dr. Valentina Franca. V anketi je bilo med sodelujočimi člani nadzornih svetov in upravnih odborov skoraj 50 % predstavnikov kapitala. S tem je več kot jasno, da je verodostojnost tako pridobljenih podatkov zelo vprašljiva, če jih sploh lahko obravnavamo kot verodostojne glede na to, da je tema delavsko soupravljanje.

V Svetu delavcev Luke Koper in Sindikatu žerjavistov pomorskih dejavnosti sprašujemo od kod društvu pravica, da se vpleta v delavsko participacijo?! Delavsko soupravljanje ima svoje interesne organizacije kot so Združenje svetov delavcev Slovenije in Skupni svet delavcev SDH, kjer si delavci sami določamo kodekse in priporočila.

Društvo s posebno obravnavo delavskih nadzornikov, kot da gre za nesposobne in manj vredne od ostalih nadzornikov, izvaja zastraševanje in neutemeljeno izločevanje delavskih nadzornikov, Zakonodaja je namreč jasna; odgovornost delavskih in kapitalskih nadzornikov je ista. Vsak nadzornik odgovarja z lastnim premoženjem in tisti, ki tega ni pripravljen sprejeti, naj se ne igra nadzornika!

Ista je med drugim tudi odgovornost vseh nadzornikov glede ravnanja z zaupnimi gradivi. V izogib razvrščanju gradiv na zaupna in nezaupna, uprave absolutno vsa gradiva označujejo kot poslovno skrivnost, tudi menu za kosilo v odmoru med sejo. Dejansko pa je občutljivost gradiv v veliki meri majhna.

Društvo problematizira prehajanje informacij do svetov delavcev. Nasploh tveganje glede zaupnih informacij nosijo spet vsi nadzorniki enako in je v domeni organov pregona, ne pa Društva.

Sicer pa za potrebe poročanja člani sveta delavcev lahko podpišejo interno izjavo o nerazkrivanju podatkov, kar seveda ne zmanjša odgovornosti nadzornikov. Hkrati Društvo ne omenja v nebo vpijočega dejstva, da so nadzorniki, ki so predstavniki kapitala, od “nekoga” izbrani oz. poslani in da “nekomu” tudi poročajo. Mnogi predstavniki kapitala v nadzornih svetih tudi skrbno negujejo zlonamerno podmizno prakso informiranja medijev z namenom diskreditacije drugih nadzornikov ali članov uprav. Pri delu na komisijah nadzornih svetov smo nemalokrat priča izkoriščanju superiornega položaja za nabiranje informacij, ki sploh niso potrebne ali niso predmet obravnave določene komisije. To zbuja sum, da kapitalski oz. državni nadzorniki (katerih  “inkubator” je prav Društvo, ki si jemlje pravico normirati etičnost in moralnost nadzorniških praks) nabirajo zaupne informacije za nečedne namene.

Društvo delavske nadzornike sili pod svojo streho. Navaja razne kodekse in priporočila t. i. dobre prakse. A vprašanje je, kdo je prikimal veljavnosti kodeksov društva? Ali je to neka nadnaravna sila, ki je nadutim malim bogovom v Društvu podelila licenco za zavajanje, ustrahovanje, zlorabo zakonov in opustošenje skupnega premoženja državljanov? A je dobra praksa 27-letno ropanje državnih podjetij in prodaja le-teh za drobiž? Polne denarnice in visoki položaji so dokaz farsičnosti zaveze k vodenju in nadziranju državnih podjetij z integriteto dobrega gospodarja, so odraz brutalne prevare. Vzvišenost vodilnih v Društvu je napihnjen balon zavajanja prestrašenih in nevednih.

Društvo svetuje, naj se za delavske nadzornike izbere visoko izobražene. Z drugimi besedami, Društvo v celofan zavija neizmerno željo, da se delavske nadzornike odtuji od prvobitne delavske participacije, saj je žal med visoko izobraženimi delavci vse preveč povzpetništva in brezvestnih ambicij po vodilnih položajih, in premalo skrbi za dobro podjetij in delavcev.

Pika na i je problematiziranje vpliva sindikatov na delavske nadzornike in svete delavcev. Opozarjamo! Delavsko gibanje je le eno! To gibanje črpa moč iz solidarnosti delavcev, združenih v sindikat. Sindikat skladno z zakonodajo zaseda mesta v svetu delavcev, s čimer nedvomno sodeluje v delavskem soupravljanju, torej tudi v nadzornem svetu z delavskimi nadzorniki in upravi z delavskim direktorjem.

Sicer pa je celoten “Osnutek priporočil dobre prakse sodelovanja delavcev pri upravljanju družb” na nivoju slabe seminarske naloge, kot bi jo spisal študent, ki se ni srečal z realnostjo ne le v podjetjih, ampak tudi v življenju nasploh.  Avtorji tega umotvora niso opravili domače naloge, da bi si npr. prebrali Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU), ki v 5. členu ne vsebuje načela izbirnosti oz. avtonomije delavcev.

Povsem brezglavo pa je recimo priporočilo, naj se za nadzornike v enem podjetju izbere tiste, ki že imajo izkušnje pri nadziranju v drugih podjetjih; kdaj bi pa nadzorniki sploh pridobili izkušnje, če ne bi najprej postali nadzorniki brez izkušenj, in kdo bi nadomestil t. i. izkušene nadzornike, ko bodo ti umrli?!

A ne bodimo naivni, jasno je, da Društvo želi, da se delavci odpovemo neposredni udeležbi v članstvu nadzornih svetov in ponižno zaprosimo, da nam jih Društvo posodi direktno iz svojega “inkubatorja” že izkušenih in visoko izobraženih nadzornikov.

V Svetu delavcev Luke Koper in Sindikatu žerjavistov pomorskih dejavnosti ostro nasprotujemo grobemu in nedopustnem posegu v avtonomijo delavskega soupravljanja, ki je opredeljen v ZSDU.

Opozarjamo! Društvo Združenje nadzornikov Slovenije, kremplje stran od delavskega soupravljanja!

V vednost:

  • Združenje svetov delavcev Slovenije
  • Skupni svet delavcev SDH
  • sveti delavcev podjetij v (večinski) državni lasti

Povezava na “Osnutek”: http://www.delavska-participacija.com/priloge/2763-1.pdf


(c)2012-2018 Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti Old Paper by ThunderThemes.net